davno kak poteryala_
zapominala, jdala, ne otpuskala
a vremya vse portilo, tyanulo propuskalo mimo
i ti vse eto polubila_
manila dolgo, nepostoyanstvom
predavaya sebya ti zabivalas'
ne otpuskala_
ya uxodila v sebya na dolgo
no vozvrashalas'
slabo veritsa chto iz-za tebya vsex sovrashala_
bili bolezni i kol'ca
tak stranno ischezli slova
i poslednee chto vspominaetsa:
slaboe snoshenie drug-druga
vesnoi v poslednii raz_
No comments:
Post a Comment